Najraje berem romane. Izpostavila bi Mojstra in Margareto (Bulgakov), Steno (Svetina), Povest o dobrih ljudeh (Kranjec), Vrečo kosti (King; Bag of bones), Vzhodno od raja (Steinbeck). Tudi kratke zgodbe rada prebiram; vrhunski humor in še kaj je prisoten v knjigi dveh avtorjev, Slavka Pregla (Razkošje v glavi) in Mateta Dolenca (Nenavadna Slovenija). Maupassantove Srhljive zgodbe so nenadkriljiva klasika. Vse našteto in še več so dela, ki sem jih prebrala po dvakrat, trikrat, tudi desetkrat – in še jih bom, skupaj z nekaterimi mladinskimi deli, kot sta Prigode Toma Sawyerja (Twain) in Potopljena galeja (Ingolič). Seznam je zelo dolg! Hkrati pa mi ves čas pod roke prihajajo nove knjige; med novejšimi naj omenim Delo noči (Glavinic), Nevidnega otroka in druge zgodbe (Janssen) pa Ob tebi (Jojo Moyes), Otroka 44 (Smith), Simonove priče (Podržaj) in Pokopališko knjigo (Gaiman) (gre za zelo različne žanre, ker nisem zaljubljena v enega samega :). Te dni hodim v posteljo s Harukijem Murakamijem (1Q84); žal pa za zdaj kaže, da bo na začetku izjemno obetavno branje postalo hudo razočaranje ... A ne bom kar obupala, 50 do 100 strani mu še dam, potem pa bodisi dokončam bodisi odložim. Preprosto je preveč imenitnih knjig, da bi se človek iz nekakšnega principa trudil do konca prebrati vse, česar se loti.

Med pesniki moram omeniti Menarta, zame neprekosljivega tako v Statvah življenja kot v Srednjeveških baladah, Makarovičevo (zlasti zbirki Srčevec in Volčje jagode), Koviča, in ja, tudi Prešerna, Aškerca, Gradnika … Tudi mnoge avtorje s Pesem si rada prebiram in imam že lepo zbirko njihovih knjižnih izdaj.

Obstajajo tudi druge reči, s katerimi se poleg pisanja ukvarjaš? Kako si »napolniš baterije«, da lahko ustvarjaš tako raznolike knjige, si lektorica in urednica … in imaš družino.

In še čisto za konec, zanimajo me tvoji načrti za (predvsem) literarno prihodnost. 

Rada fotografiram, poslušam glasbo, malo tudi igram (klaviature). Obožujem planine in morje. Da ogromno preberem, je najbrž odveč dodajati. Zadnje čase si baterij sploh ne polnim več in sem kronično utrujena in neprespana. To tudi pomeni, da zmanjkuje energije za pisanje. Nedokončani ostajajo trije romani. Spet je zastalo ustvarjanje prav posebne pesniške zbirke.

Načrti? Pri Literarnem valu bosta izšli pravljica in knjiga otroških pesmic.

Naslednje leto bo morda izšla zbirka kratkih zgodb.

In tista posebna pesniška zbirka, o kateri pa nočem nič izdati vnaprej, da je ne uročim. :)

Trenutno si najbolj želim, da bi lahko dokončala roman, ki je že skoraj na polovici. A za zdaj preprosto ni ne časa ne energije. Verjamem pa, da ko bo pravi trenutek, bo šlo tudi to naprej.

Draga Aleksandra, zahvaljujem se ti za ta zanimiv, pester, poglobljen pogovor, ki se mu bo v prihodnjih dneh še kdo, ki si danes ni mogel vzeti časa, pridružil. Želim ti še veliko uspehov na vseh področjih in tudi, da bi se tvoji načrti uresničili na najboljši možni način.  

Da pritaknem še svojih nekaj besed ob koncu (ves čas sem spremljala, sicer med prevajanjem, ampak nisem znala več česa zanimivega vprašati): veselim se vseh tvojih ustvarjanj. :) Meni so všeč tudi zato, ker je tvoj pristop precej drugačen od mojega; tudi načini ubesedovanja. In morda je to tisto, kar me še toliko bolj pritegne - da ne vem, kako bo avtor zavil svojo zgodbo ali pesem. :)

Hvala, Ana, za zanimivo druženje - in hvala vsem, ki ste prispevali k pestrosti večera! Vsem želim veliko odličnih knjig! Prebranih in napisanih!

Odkrila sem, da je Lisin članek dostopen tudi na spletu.

Izvolite: http://www.lisa.si/intervju/aleksandra-je-napisala-knjigo-skozi-oci-alzheimerjevega-bolnika/?utm_source=feedburner&utm_medium=feed&utm_campaign=Feed:+lisa-si+(Lisa.si)

Super so tej pogovorni večeri, za prebrat tudi zjutraj:-) 

Strinjam se gilede prevodov, tudi sama takodelam, da vprašam avtorja za pisno dovoljenje.

Glede izdaje pesniške zbirke v samozaložbi, je po moji drobnii izkušnji tako, kot gojiti rožice na domačem vrtu, balkonu..lahko jih podariš, težko prodaš:-) zlahka izmenjaš!

Lep pozdrav prav vsem.

Inka

Kerstin, želim ti še mnogo ustvarjalnih trenutkov, vem, da ti navdiha ne bo zmanjkalo.Občudujem ljudi kot si ti, da jim kljub skrbi za družinico, da si mama, gospodinja, ženka:), ostane čas, ki si ga seveda ukradeš od dveh malih nadebudnežev, ki sta ti navdih in še večja motivacija, da pišeš tudi za otroke, veš, da so otroci najboljši in najbolj iskreni kritiki in to lahko iz lastnih izkušenj dobro vnovčiš:). Tudi dogodki iz življenja, ki so te pretresli so ti navdih in to ubesediš. Vsestranska nadarjenost, je pa seveda tu tudi vztrajnost, da zmoreš. To, kar si črpala od staršev, mame, prenašaš na otroke in jim daješ oz. si jim dala dobro popotnico za življenje, da že vihtita pero in ustvarjata. Verjamem, da je marsikatera noč neprespana, da takrat najdeš čas za ustvarjanje, vseeno pa je vredno, ko se v teh uricah prebudijo misli in rodijo dobri sadovi.Še enkrat, čestitke!lp, ajdaAja, pa pravi sonček si na  fotografiji, ki polepša naslovnico pesem.si.                         

Tu pa lahko prisluhnete Mentorjevemu feferonu v glasbeni izvedbi Slona in Sadeža:

http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/najboljsa-protestna-pesem-je-slovenska-pogaca/320282