Zmešaš črke moje zgodbe,
nadeneš si užaljenost,
zvežeš trak čez usta,
goltaš neizgovorjeno.
Besede lebdijo okrog tebe
kot zaprti kokoni
na vrvicah z neba.
Popiješ mučno popoldne v molku,
ga srkaš skozi stisnjene ustnice,
noč ustavi vrtiljak tišine,
zbudi jo jutro,
moji kuštravi lasje na blazini
požgečkajo zapredke,
od nasmeha se napnejo,
prvi par kril seže iz razpoke, rečeš:
Dobro jutro.
Taka luškana pesmica, da se človek kar nasmehne, ko zaključiš.
Dober večer :)
Poslano:
09. 10. 2013 ob 08:23
Spremenjeno:
09. 10. 2013 ob 15:31
Hvala, bil je res dober večer :)
Veliko lepih metuljev!
Lp
Pesem me je posrkala v svojo zamolčanost. Odstranila bi tretji in četrti verz in prve kitice, ker mi zaustavlja naraščanje in ritem, zdi se mi preveč pojasnjevalen (in mislim, da tega prej napisano ne potrebuje). Kaj meniš? V pesmi me je pritegnil tudi slikovit jezik, metaforičen in učinkovit, ustvarja zanimivo atmosfero, ki pa silovitost tišine izniči s preprostim dobrim jutrom, posrečeno.
Lp, Ana
Poslano:
10. 10. 2013 ob 21:25
Spremenjeno:
10. 10. 2013 ob 21:36
Dober večer, Ana!
Res je, pojasnjujejo že povedano.
Zmeraj malo zaskrbljena, da ne bom dovolj razumljiva. (še sebi :))
Meni so všeč bube iz zraka. Zdaj, ko sem brala tvoj komentar o metaforah, sem se spomnila nanje. Le dveh lun ni.
Lep večer in hvala za nasvet!
Irena
urednica
Poslano:
10. 10. 2013 ob 21:36
Spremenjeno:
10. 10. 2013 ob 21:36
Heh, ja, Murakami ... in 1Q84, sem si ga privoščila poleti. Ampak kokoni na vrvicah z neba kot metafore za ujete besede pa tudi niso od muh.
Čestitke,
Ana
Poslano:
10. 10. 2013 ob 21:38
Spremenjeno:
10. 10. 2013 ob 21:39
Hvala!
Tudi jaz sem si ga privoščila, potem pa sem šla še v Norveški gozd. Lepo se je bilo sprehajati. Veliko sem nabrala ob poti.
Lp
Poslano:
11. 10. 2013 ob 08:13
Spremenjeno:
11. 10. 2013 ob 08:16
Važno je Jutro.
Divan ritam, sjajna pesma. Otvara oči kao prozore u jutru, tek probuđenom.
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!