Razkosan kostanj in speštani jež,

od pasjega govna nepomiti pločniki ,čakajo dež,

čez vrhe se vlečejo sivi deževni oblaki.

ne sivi, prav črni so dežjaki,

pšesto odtenkov sive in malo črne vmes

praznujem praznik in prazno je,kakor še ni bilo,

edini , ki so vsako leto izražali čestitke,

so v grobu, če pa niso tam, so pa danes pozabili name,

prazno praznujem praznik in okoli mene prazne praznine,

ki prazno odmevajo od praznega večera

 začuda počutje  prav   praznično,

star radio škripa , stare popevke in koža se mi prilega,

duša moja  se puhasto, toplo, 

tam daleč, daleč potepa

lin