Pred listnim opadom je bila krošnja, polna barv in ptic ... Pesem, ki se odgrinja po plasteh in ki ima toliko perja, da bi ga bralec tudi rad preštel ... in ga šteje, ker ga pesem zvabi. Čestitike,

Ana

Hvala,

Slovo

nisem kriv za vsa izpuljena, šekspira v tinto, pa mi ni treba iti skozi zgodovino ubijanja (sej eni so verjetno lepo čupkali, enim je pa vseeno bilo, sigurno) Slovo, vseh mojih papirjev, v prepad, a le na njih so sledi iz peres, ki pa so moja in vsako besedo prelijejo, zdihajo s črno ... volja za slovo!, moram po njih, hop edina možna še. drža v vertikali, brez kolesa sreče. slok

Hvala ana, odmev iz soteske

še lep pozdrav in

čof

Kam ptice odvržejo pero, ko so od preleta utrujene... kam pade pesnikova kaplja, ko jo izmeče ven... Fina pesem, Ruj! Bravo!

Lp A

Oblaki zamolčijo kam natančno. (odvržem listje)

Se strinjam, čar je v neodkritem. Sicer pa kakor komu drago. Je pa sprejemljiva zamolčanost, ki pa seveda da vedeti, kam je bilo odvrženo listije, ki ima veliko barvitosti, oblik in skrivnosti, nenazadnje interpretacij, po želji seveda:).

lp, ajda

pesem sicer ni niti malo romantična, in se ukvarja z nesprejemljivim, zato naslov, ki list je meče proč! ker ... ne morem več trpeti! parterja