Kamorkoli grem,
hodim po podplatih,
se nagibam s prsti naprej
in počasi s peto drsim
po potrebi nazaj.
Kadar se ranim
mi teče kri,
rdeče pronica
po potrganih žilah
in takrat se zavem,
da je nevarno.
Potem se vračam,
s plosko nogo
drsim gladko
po prehojenih poteh
in najdem dom.
Da, dom in najlepše je, če se ne vrneš v praznega, kot marsikdo.
s takimi koraki se ne vrneš v prazno hišo. saj je dom. :)
vrhunska kirurgija vakuuma
lp
Ja, res je,ruj.
Želim ti lepe jesenske dni,
hope
Igor, včasih se nam zdi da je tako, včasih jih je doma več...
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!