
Kamorkoli grem,
hodim po podplatih,
se nagibam s prsti naprej
in počasi s peto drsim
po potrebi nazaj.
Kadar se ranim
mi teče kri,
rdeče pronica
po potrganih žilah
in takrat se zavem,
da je nevarno.
Potem se vračam,
s plosko nogo
drsim gladko
po prehojenih poteh
in najdem dom.
Da, dom in najlepše je, če se ne vrneš v praznega, kot marsikdo.
s takimi koraki se ne vrneš v prazno hišo. saj je dom. :)
vrhunska kirurgija vakuuma
lp
Ja, res je,ruj.
Želim ti lepe jesenske dni,
hope
Igor, včasih se nam zdi da je tako, včasih jih je doma več...
hope
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!