Kot mraz

temna svetloba

brez šumov

se zlivaš v prsi

Začutim utrujenost

svinčeno težak zrak

da mrtví roke

in oči tonejo

Zdrznem se iz otopelosti

z občutkom zrenja

s steklo lisico

iz oči v oči

Plašna si

zavonjam strah

jedek kot sveže lepilo

Odlepljaš se

z mojega telesa

kot obliž

s sveže rane

Zdaj te lahko vidim

FETUS SVETLOBE

utripaš v medprostoru

Morda si se zmotila

morda te zebe

ne vem

ali lahko začutim usmiljenje

navsezadnje

sva isti bitji

Pridi

prisedi

smeš se me dotakniti

A ne sili vame

počakaj

da te ogovorim

Milan Novak