V svojem dremotnem počivanju je mislila nanj,

kot vedno misli nanj, ko se zbudi in ko gre spat.

Ampak ti občutki pred spanjem in ko se prebuja,

so tako polni nečesa, neke posebne bližine,

tako blizu je v njenih mislih, vidi slike in podobe

neke mehke, tople nežnosti, ki se preliva iz rok,

njenih in njegovih, ki objemajo, pobožajo, božajo

dušo in srce v njunih razgaljenih telesih v objemu.

Kot da bi njene roke poznale njegovo telo,

prav tako se ga dotikajo in ga božajo.

Ti občutki ji napolnjujejo srce vse do roba,

če je kje... in se prelivajo čez ...

Ljuba Rebolj