lolita

ob najbolj neprilagojenih urah dneva

smo se vozili skupaj


včasih smo se mimogrede

površno oplazili z izdihom

 

zrli smo skozi umazane šipe avtobusa

se vohali kot preplašene živali


izogibajoč se pogleda iz oči v oči

 

ko smo drveli mimo gorečih borovcev

in se opajali s sapo zažganih iglavcev

nas ni ganil jok pokajočih storžev

bili smo povsem ravnodušni

ob dišečem dimu ki je objel sonce

 

prisluškovali smo govoru drobovja

se zdrznili ob nenamernih dotikih

kot da grešimo

 

viseli smo na kavljih

kot meso zanikrne mesnice

na vmesnih postajah

smo zanihali kot uteži zarjavelih ur

 

že vnaprej smo slutili kdo bo izstopil

kdo vstopil

ugibali v zabavo

ko smo se razvijali  

v razobličeno in ostudno gmoto

 

spet gledaš sliko postaje na kateri

je pridrobencljala v visokih petkah

kot v posmeh usmiljenkam  

ki so se vedno nagnetle tik ob vratih

in nepremakljivo stale

zasidrane v ortopedskih obuvalih

neomajne jeklene hladne

 

tukaj si prvič videl

kako stroj časa izbriše nasmeh z obraza lolite

ko so se njena usta spačila v pričakovanju poljuba

tik preden se je zavedla

da ji je odzvonilo

da ji je počila maternica

da ji je razneslo zrklo

da se ji je pamet odprla

kot gnojna bula

 

in skupaj z njo smo se sesedli vase

tistega suhega dne

kot preluknjani baloni

brezno

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 10. 2013 ob 16:34
Spremenjeno:
02. 10. 2013 ob 18:02

prepričljiva pesem iz serije apokaliptičnih, ko gre vse v brezno, gre zraven lolita s svojo nenarvano grehavzbujajočo privlačnostjo, ki postane brezpredmetna. Ko gre v brezno vlak, ki vsrkava vse, ni važno, ali si na petkah ali v ortopedskih copatih, gnitje je vseobsegajoče. Čeprav se avtor fokusira na lolito, deklico, ona nima prav nobene druge funcije v pesmi kot usmeritev pogleda, ki pa na koncu tudi sam zamre.


Lp, lidija

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
08. 10. 2013 ob 17:57
Spremenjeno:
03. 11. 2013 ob 18:49

Hja, meni se pa zdi, da je tale pesem kot življenje nekoga, ki je doživel živčni zlom in se pogreznil vase. Ena taka zasebna apokalipsa. Sprva se bere še nostalgično, na koncu bi pa res najraje zlezla vase kot si predstavljala ta "ljubki" konec. Uboga Lolita :)


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 01. 10. 2013 ob 20:18
  • Prebrano 773 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 750.55
  • Število ocen: 20

Zastavica