Ti rožni popek sredi zime

razpiraš svoje rožne cvete,

le želja,da ta čas ne mine,

ti stvarstvo nore si ljubezni zdaj v grenkobo odete.

Ti duša čista iz vesolja

prihajaš v sredo ranjene ljubezni,

prinašaš nama luč svetobolja,

ti lek boš najini grenki bolezni.

Ti si izbrala duša najino sredino,

midva izbrala duša tvoj sva svet načrt,

zdaj čutiva med sabo grenko bolečino,

le tebe čaka oder sreče z zastorjem zastrt.

Tjaša D.