Hvala ti, Li! Sem vesela, da ti je pesem všeč.
LP, mcv
Dialoška pesem, v kateri se ne ve, kdo je tisti, ki sprašuje in kdo, ki odgovarja. Posebno stopnjevano vzdušje, kot pospešen padec, kot odpiranje popkov v hitrem posnetku, ko se prvič zlije v zadnjič in ta spet preskoči v prvič, kar iz ničesar. Čestitke,
Ana
Ana, hvala za pozorno branje in komentar.
LP, mcv
Bravo, Mcv. Odlična pesem.
Lp A
Hvala tudi tebi, Andrejka!
Lp, mcv
Poslano:
14. 10. 2013 ob 12:17
Spremenjeno:
14. 10. 2013 ob 12:42
Čestitam za res dobro preigravanje prvič, zadnjič ... Zelo mi je všeč, ker s tem v bistvu nekako izbriše, drugič, tretjič ... in proti pol, ki doživlja vse kot zadnjič, čeprav je prvič. Vse je relativno ... Res odlično izpeljano.
Meni osebno, je le žal, da je v pesmi materina bolečina. Materina bolečina je klišejska in stereotipna, je pa seveda še kako resnična! Zato to ni zdaj kritika, da ne bo pomote, le jasno da vedeti, kar se že iz besede otrok, začuti. Suspenz, ki ga spretno gradiš skozi pesem, je razkrit. Pesem zato na nek način zapreš, je pa prvič zadnjič tako močen, da je ne pokvari.
Lp,
Z.
Hvala, Zalka, tudi za tvoje razmišljanje!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!