Čopič

Opral si nebo,

zbrisal si sledi

sinjemodrih oblakov,

da je dež spiral

drobnoobarvane ostanke,

ki so v zaporedju

tekli na tla,

drevesa si pobelil

in jih zlil v praznino,

postala so podobna niču,

kot da jih nikoli ni bilo,

veje si zložil skupaj

in poskril,

da jih oko več ni zaznalo,

opral si vse slike,

vse podobe so zbrisane,

zdaj brskam po spominu

in dodajam praznini oblike,

da ne ostanejo bele stene.

IŽ-lev