
Trdnjava sem,
v katero prihajaš,
ker je ognjišče zmeraj toplo.
Ležeš utrujenih udov,
vetrovne besede ugašajo ogenj,
prekaljene spraviš v orožarno,
do naslednjega lova.
V usta pometeš
kar potrebuješ,
preden greš
od mene tleče.
Ne skrbi me zate,
ulovljeno boš spekel
med ožganimi kamni mojih razvalin.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!