Kosmi misli se gnetejo pred ogledalom...
Slabo mi je, ko se zavem transakcij lastne zmede...
Kam?
Nebi o tem...ko pride čas...povem!
Najdem se kako v prazno sestavljam 3560 pozabljenih dogodkov...
Nekje daleč na osameli plaži menueta...
Strah me je, tako prekleto strah, da se izgubi ...
Ni ga več...sanjam Prazno...zgodaj je...
In tvoja jutranja sapa mi greje obraz...

Justine