Zgodilo se je takrat

bil je maj

točno v letu 2000

obljubila si mi

cvetje

namesto zavetja

sem padla v ceneni

kič vsakdana

Izgubila sem se v množici istih izrazov

podobnih ozkoglednih nazorov

in postala izobčenec

velike modre hiše

Bilo je pozno jeseni

tudi Parnassie palustre

so že davno ovenele

pa vendar sem

te dvignila vso

kipečo in žarečo

da bi zasijala še

meni

sem te stisnila

v dlan

Ker sem te končno našla

te nisem želela izpustiti

2.9. sem te tako potisnila

v predalček nad srcem

svoje kariraste srajce

Ko sem samozavestno

preletavala ulice velikega

drvečega mesta

sem te sem in tja

pobožala

Pa me je presekala avtomobilska troba

V daljavi pa ura iz cerkvenega

zvonika

Ulil se je dež iz

nebotičnika

bila sem seveda brez

dežnika in ko sem si

želela spretno

nadeti kapuco na glavo

si se odkotalila

Ostala sem sama

točno ob 10. uri

zjutraj -

 prikovana na

usnjen fotelj

 nekje iz ozadja pa je prifrčal njen -

he he he (ne ne)

- in potopila me je

znova v črno

luknjo

20 metrov pod

težko ogromno stavbo

Sara shiney