Tlim

nekje pod listjem
sem
izkopavala svoje stopinje
kot s soncem ožgane
davne
sveže
vznemirljive
poplesavala sem na njih
in kričala
pesmi
žuborela v solzah
in žarela
v temi
vzklila
in se dvignila
nad dim
se ranila v letu
čepim
ližem
zapiram oči
mrtvim
vendar tlim

poljanka

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 02. 2012 ob 21:40
Spremenjeno:
04. 02. 2012 ob 21:41

Obrazložitev uredništva ob izboru:

Pesem je bogata v podobah - prikaznih življenjskih utrinkov - trenutkov in (pre)bliskov, pesnica uporablja zgoščeno besedišče, ki ga skrbno izbira.

Svojo notranjost pozunanja, izkopava spomine,

hkrati zaniha podzavest, niza pozitivna

občutja preteklosti, svežine, do sedanjosti - teme in

drevenenja, ki pa se nikoli ne sprevrže v otrplost.

Za pesem si pesnica v naravi sposoja besede za

zmote, vzdihe, strasti, zmage in poraze ter

večni pogum in jih slika kot pozunanjene, hkrati pa so

njene stopinje povsem človeške, kot govorica,

dim in let, v katerem se zna povzpeti v nebo in

prihuliti k tlom. Z vsakim branjem je pesem bolj polna.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

poljanka
Napisal/a: poljanka

Pesmi

  • 21. 09. 2007 ob 21:46
  • Prebrano 75780 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 433
  • Število ocen: 16

Zastavica