MOLITEV
Objemite me, angeli,
objemite tako močno,
da bom čutila vašo bližino;
k sebi me stisnite
in me napolnite s svojo ljubečo milino,
da bo srce pogumno stopalo po poti,
ki jo je v vašem naročju izbrala moja duša.
Vodite me,
držite me za roko,
trdno, trdno;
z nežno svetlobo vaše zdravilne moči
izpolnite sleherno celico mojega telesa,
da bo kot brezhibno orodje
služilo namenu.
Z globoko hvaležnostjo
za vse čudeže,
s katerimi ste se mi razkrili,
ko ste me iztrgali iz krempljev pošasti,
ki so mali deklici oskrunile telo, ubile dušo;
ko ste me na mehkih perutih
ljubeče ponesli preko deroče reke,
me rešili pred razpenjenimi valovi,
ki so stegovali svoje grabežljive roke
in grozili,
da me za vedno posrkajo v večne globine.
Danes vas prosim,
rotim –
ostanite z mano!
Držite me za roko,
močno, močno...!
Kajti, tako ozka je brv,
ki vodi preko prepada bolečine,
preko izgubljenega upanja,
večnega hrepenenja
in tako majav je včasih korak.
Zato, ostanite!
Bodite moj most!
Pospremite v svetlobo tavajoče duše,
ki so ranile telo in duha;
objemite z ljubeznijo vse žive,
ki na koščke so trgali moje srce.
Ker vi,
vi veste, moji angeli,
zakaj ste moji duši nadeli telo,
in jaz sem slišala vaš glas:
»Vračaj svetu Ljubezen!«,
ste mi rekli...
»Toda najprej,
najprej,
boš skozi tisočera križanja
morala ponovno vzljubiti Sebe.«
Pridite torej,
ne obotavljajte se,
prodrite v sence nezavednega
in jih stopite,
z ljubeznijo ožarite,
za moj obstoj poskrbite!
Vem, da slišite moj glas,
ki radostno šepeta:
tu sem,
tu sem...
objemite tako močno,
da bom čutila vašo bližino;
k sebi me stisnite
in me napolnite s svojo ljubečo milino,
da bo srce pogumno stopalo po poti,
ki jo je v vašem naročju izbrala moja duša.
Vodite me,
držite me za roko,
trdno, trdno;
z nežno svetlobo vaše zdravilne moči
izpolnite sleherno celico mojega telesa,
da bo kot brezhibno orodje
služilo namenu.
Z globoko hvaležnostjo
za vse čudeže,
s katerimi ste se mi razkrili,
ko ste me iztrgali iz krempljev pošasti,
ki so mali deklici oskrunile telo, ubile dušo;
ko ste me na mehkih perutih
ljubeče ponesli preko deroče reke,
me rešili pred razpenjenimi valovi,
ki so stegovali svoje grabežljive roke
in grozili,
da me za vedno posrkajo v večne globine.
Danes vas prosim,
rotim –
ostanite z mano!
Držite me za roko,
močno, močno...!
Kajti, tako ozka je brv,
ki vodi preko prepada bolečine,
preko izgubljenega upanja,
večnega hrepenenja
in tako majav je včasih korak.
Zato, ostanite!
Bodite moj most!
Pospremite v svetlobo tavajoče duše,
ki so ranile telo in duha;
objemite z ljubeznijo vse žive,
ki na koščke so trgali moje srce.
Ker vi,
vi veste, moji angeli,
zakaj ste moji duši nadeli telo,
in jaz sem slišala vaš glas:
»Vračaj svetu Ljubezen!«,
ste mi rekli...
»Toda najprej,
najprej,
boš skozi tisočera križanja
morala ponovno vzljubiti Sebe.«
Pridite torej,
ne obotavljajte se,
prodrite v sence nezavednega
in jih stopite,
z ljubeznijo ožarite,
za moj obstoj poskrbite!
Vem, da slišite moj glas,
ki radostno šepeta:
tu sem,
tu sem...
prečudovita molitev in na koncu bi dala amen,
čestitke
lep pozdrav Mateja
Pozdravljena, Mateja, iskrena hvala za komentar in za predlog - morda pa res dodam še AMEN.
Lep dan ti želim, Mojca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojca Žugman
- 22. 09. 2013 ob 13:03
- Prebrano 669 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 73.09