Časovni paradoks

Več ko je let, manj je časa.

modricvet

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
21. 09. 2013 ob 04:00

Odličen paradoks, pa tako preprost (se zdi za prebrati).

Popravila sem ti kot v ko. (To je tudi v Pravipisu, ker gre za eno klasičnih napak.)

ko podr. vez. 

I. v odvisnikih

1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi
čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi
zabavali

2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako
neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res

3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil,
bi bil izdelal

4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice,
~ da bi molil kakor, kot

5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga
razumejo

Lp,

Kerstin

Zastavica

÷

÷

Poslano:
21. 09. 2013 ob 11:31

ali pa
več je časa

;)
malo je ozek, sicer dober - jezikovni - resničnostni, pa ne. jaz se ne morem strinjati, s povedanim. glede tehnike jezika, pa fino. :)
lp

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 09. 2013 ob 11:48

Kerstin, hvala.

Jure, tudi tebi. Seveda je logika drugačna: več ko imaš let, manj ti ostane časa (do konca), preteklo ga je pa seveda več.

Lahko tudi tako, da je človek vse bolj počasen pri delu, zato mu na stara leta čedalje bolj zmanjkuje časa za običajne opravke, ki jih je v mladosti brez problemov hitro opravil.

LP, mcv

Zastavica

÷

÷

Poslano:
21. 09. 2013 ob 11:56
Spremenjeno:
21. 09. 2013 ob 12:03

saj sem rekel - v tisti ožini - deluje ... ali nas presvetli ... mene ne :( presežek - za nekatere že. hahaha. pardon. sonce je rumeno, kaj čem, če je svet zelen.

dober logični klop, to pa je.
lp

Zastavica

÷

÷

Poslano:
21. 09. 2013 ob 12:03
Spremenjeno:
21. 09. 2013 ob 12:04

in še takole - življenje je varno, dokler si lahko predvidimo še nekaj let ... počasi se steka ta moč. 90 let je meja, ko res ne moremo puščice našega časa zapičiti v stotico. takrat začnemo plavat (v velikem vprašanju: kdaj ...?) nekateri že prej ... no v glavnem - ko zaplavamo - takrat gremo nazaj, kjer imamo več - obujamo in rešujemo spomine. plemenitimo preteklost, ko smo bili površni, nam je bilo lepo ... zaživimo v že preživetev. z demenco so stvari še toliko večje, tam, ko jih ni več.
tako, da resnejši pomislek o aforizmu ponudi to: da gre res le za moderirano jezikovnost. kao umetnost. za nekatere, ki duha nimajo ja. le vohajo, če smrdi, to ni razkroj in bitje, le smrad. fja, zamah in strumno korak naprej (seveda v lastno živo blato)
upam, da bo vaša starost lepa. vsak se izenači. zdaj je čas - da si človek in ne stroj. tam bo stroj, počakaj. eno in drugo delaš narobe. pribite me že na križ, da utihnem :)
jupi
lp

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 09. 2013 ob 12:05
Spremenjeno:
21. 09. 2013 ob 12:09

Jure, hvala za tvoje razmišljanje. Pogosto in rada ga berem.

LP, mcv

Zastavica

÷

÷

Poslano:
21. 09. 2013 ob 12:07

hvala mcv. tako sem vesel, ko me nekdo zna brati :)
lep lep pozdrav

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

modricvet
Napisal/a: modricvet

Aforizmi

  • 20. 09. 2013 ob 22:16
  • Prebrano 883 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 508.5
  • Število ocen: 13

Zastavica