Pesem deluje kot nek sipek, kot pretakanje (mlečnega) prahu skozi tanko grlo peščene ure na debelejše dno, kjer se nalaga in lirski subjekt ugotavlja - začutim: mami ... da nas obrača, na svojo polovico neba. Zelo dobro so povezane različne človekove razsežnosti, vse od osnovnega časovnoprostorskega bivanjskega vprašanja, prek ontoloških razmišljanj, do prvinskega odnosa med otrokom in materjo (ampak tu se vprašamo - kakšen je, če je mleko v prahu?). Pesem je odlično zastavljena, metaforičnost jezika pa nam pušča izbire, kar je precej težko doseči, ne da bi pri tem postali hermetični (pisci ali bralci? hmm ...). Čestitam,

Lucija

da mami ne bo samo mami - naj mami še tako: mlečna cesta je tole. hermetika vesolja / hihi  ;)
Hvala Lucija za ... Pesem. jupi... mami - lej k teče iz ene in druge polovice :)) juhu - se smejemo od zadovoljstva, ne potrpljenja ;)
lp
Jure

aja, v prahu je zato, da si vsak lahko zameša svoje ... ja, vesolje. Jezik je vsepreveč v prahu. dobili smo mleko, zdaj pljuvamo besede, črko po črko. naj bo ta pesem opomin, da zna življenje nastati, kljub temu, da si mislimo, da lahko z jezikom manipuliramo, vrednotimo ... skratka  na koncu - vemo ( seveda si to lahko le mislimo)in kako mimo tega (smo) se vse lepo razvije (dokler smo tiho!) kritika je res ena najgrših človekovih odteklin. 

Literarna zgodovina ( predvsem odnos do nje) nam ni prinesla nič živega. le kalupe, kot te bazene soli ... - postrezite si. lp

Jure

Mi je všeč!

Pa moja napaka tudi, ko sem brala: "Kritika je res ena najgrših človeških oteklin. "

Dobro si jo zadel!

:) ooo Zalka, hvala

morda sem včasih malo surov. pri meni se stvari potem že nekako spravijo na sobno (beri telesno) temperaturo, tako da ... gre.

pesem me je res ujela - sva se v bistvu kar lovila ... vzela mi je več kot 15 ur. ena redkih, ki je zdržala toliko, ne da bi padla ... zato je všeč tudi meni, da ti je in še ...

lp