Ura slovesa
Kuščar na zidu in senca reptila
v jantar trenutka negibno ujeta,
vtem ko brenčanje motorja vozila
v sipko pretakanje časa se vpleta
in že poraja
uro slovesa v en sam hip zgoščeno;
nikdar končano - vsak dan ponovljeno
brez konca in kraja.
urednica
Poslano:
17. 09. 2013 ob 16:09
Spremenjeno:
17. 09. 2013 ob 21:12
Odlična pesem v formi, Tomaž. Začne se s sliko, kuščarjem vna zidu, kot nekakšnim haikujem za uvod in nadaljuje v opis vsakodnevnega poslavljanja.
Ko je vsakič težko, čeprav veš, da se dan obrne ... pa pride spet dan novega poslavljanja.
Morda se zdi napačna tale moja domneva, ampak zame je to lepa LJUBEZENSKA pesem!
...
Lp, lidija
Hvala, Lidija, za lep komentar. Da, je ljubezenska pesem, kajti le od ljubljene osebe slovo ti nenehno žgečka spomin.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 17. 09. 2013 ob 10:30
- Prebrano 1041 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 485.95
- Število ocen: 14