Objamem te v slovo

zjutraj vsa dišeča po tebi

mehka kot mlečna karamela

noge sladkorni trs

stiskam se k tebi

ko že odideš

ves dan trepeta čakanje vznemirjenja

nekje v želodcu

pozno popoldne

začne tvoj vonj bledeti

ko se že skoraj ohladi

zapojejo vrata

noge odplešejo do njih

že sem na varnem in toplem

v svoji vdolbini

vdahnem te, medlim

stojim dolgo in se naslanjam

na poljub

kako lepo je, da odhajaš

samo zato

da vrneš vse kar gre s teboj

se prinašaš v mojo srečo

pojdi, pojdi spet

ne veš kako sladko skomina

mehurčkasto čakanje nate

ti bi ostal

a greš

da  lahko prideš nazaj.

pi - irena p.