Kdaj bo zbirka nihisolonetov ;)

Oblikovno dovršen sonet, ki ne skopari z bogatimi prispodobami (samo noč je npr. deležna kar treh) in je tudi zelo zgovoren; prehaja iz obupa v up, iz konca v (nov) začetek, iz nečesa, kar je minilo, v novo trajanje itd. Kljub temu ne gre za kakšno "modrovanje" v smislu, kako za dežjem vedno posije sonce, saj kljub vedrejši drugi polovici soneta pod vsem skupaj čutimo žalost, odpoved nečemu, otožno čustvo, ki se sicer odpira svetlobi, a vendarle ne bo, ne more kar miniti. Močno in neposredno, nezapleteno, a hkrati globoko. To je (spet) to, ko forma ne omejuje vsebine, temveč jo samo še povzdigne v intenzivnejše občutenje za tiste, ki jim ritem in rima donita.

y, hahaha ... zbirka, takoj, ko se kakšna založba ponudi (LOL  :)))))

Kerstin, ja, preproste stvari so najboljše za vsonetenje :)

 LP, lidija

Ko sveča dogori, ne ugasne moj spomin, vedno ga nekdo, ki ljubi vžge, čeprav me na prizorišču ni...

všeč mi je zaključek: ZAVE - SE iluzij...

čestitke