Lovec

S smehom v bakrenih laseh

pripetim na pramene starega zlata

sem jo vzel iz nastavljene pasti lepih besed

gibko in nežno, v koži skromne miline


Oči med plašnicami so videle

le modro nebo brez gub

bleščeč svetilnik pripet na njem

za pot do njenih željenj na čereh


Lahno vržen laso na četrtem prstu je zategnil

vse več sivih dni pokrivalo večere

žepi preplitvi za mojo predrago

jezik zmlel svetlobo v temen prah


Prazno steklenico z zelenim dnom

hladnim in oddaljenim kot ona

nagnem, da mi pride bliže

bežeče kakor žarki sonca, ki zahaja


padajoči čez tog vrat

postajajo svetlejši v umiranju poletja

pozimi se lisicam spremenijo barve

šel si bom nabavit rog.

pi - irena p.

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 14. 09. 2013 ob 09:08
  • Prebrano 765 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 202.7
  • Število ocen: 6

Zastavica