Od let in trpljenja nagubanega obraza,

a toplih in iskrivih oči ... Poje ...

Star, od dolgih let in od življenja preiskušan,

o ljubezni, o deklici, ki je odšla v svet

in s seboj za vedno odnesla njegovo srce.

Iz njegovih oči sije mila in neizmerna

ljubezen do njegove ljube hčere

in žalost, ker odšla je tako daleč stran.

Lahko občutim to silno bolečino,

lahko vidim solze v teh žalostnih očeh,

temnih in kot ocean globokih,

v pogledu, širokem kot je življenje.

Poje starec, pesem neizmerne ljubezni,

lesketa se v njegovih nemirnih očeh,

v njegovem glasu neutolažljiva joče ...

Ne, ni moč izmeriti skeleče bolečine

v njegovi duši, neuslišanega  hrepenenja

kot ni moč izmeriti globine in širine

njegovega srca, še manj praznine,

ki jo vsak dan, ko tiho poje svojo pesem

objemajo njegove ostarele, osamele roke ....

(9.6.2013)

Ljuba Rebolj