zarisuje se v jutro
lepa bela zora
jaz ne sanjam več
pod svojo pernico

pod soncem
se že sveti rosa
zelenju ukazuje

jokaj se

tudi jaz bi jokal
kot otrok
ko bi imel
še solze
pa mi je posušil
ta ubogi stari svet

...


ki bi še tebe ne imel
ki mi prinašaš sanje
ko bi ne poslušal
tvojega glasu
ki mi pomaga
da živim

hitro hitro bi
zaprl še to okno
skozi katerega

rad gledam

ta naš svet in

srce bi zagrnil
v temo
v miru bi se prepustil
le sanjam ...

a ko na mojih
kolenih sediš
mi sladko in milo
gledaš v oči
jaz te objemam

moje srce
v pravem ritmu odzvanja
tvoj sem tvoj sem ...

in kako veselo me

rada imaš tudi ti
ko bi le dušo imel
bi ti povedal
a se mi je življenje
staro in ubogo
vrinilo v srce ...

ko bi ne imel cvetlic
ki zame dišijo
ko bi ne imel tvoje rame
bi mi bilo hudo
tako hudo da ne bi
ne bi zmogel
izgubil bi se v megli
tam bi v miru
zasanjal zaspal


prevod pesmi Alda Klodiča iz beneškega narečja

Mindus