Nad koruznim poljem,
ki tja v daljavo beži,
vse do roba obzorja,
se rdeče večerno sonce
zadovoljno smeji.
Zadnje snope žarkov
pošilja med
rumeno zelene late
in nabrekle storže zlate,
laski se barvajo v rjavo.
Mlečno zrno v njih zori.
Ne bomo več jedli
pečene koruze.
Nam že polenta diši.
Poslano:
11. 09. 2013 ob 11:27
Spremenjeno:
10. 02. 2015 ob 05:28
Napisana 9.9.2013 / Pesem sem že drugič popravila.. Iz minimiranja šla nazaj v dodajanje opisov... končno je jesen bogata...
Poslano:
11. 09. 2013 ob 15:59
Spremenjeno:
12. 09. 2013 ob 03:21
urednica
Poslano:
11. 09. 2013 ob 20:45
Spremenjeno:
12. 09. 2013 ob 03:23
Pozdravljena, Ljuba,
če ponovno objavljaš popravljeno pesem, bi bilo zelo smiselno, da nam v komentar prilepiš link na prvotno, da bi lahko primerjali spremembe (in po želji / potrebi tudi komentirali). OK?
Lp, Ana
Poslano:
12. 09. 2013 ob 03:42
Spremenjeno:
12. 09. 2013 ob 03:45
Pozdravljeni,
seveda, se strinjam :), res je smiselno... tako niti nisem vedela, katera verzija je bila pogledana... prvič verjetno tista, ki sem jo oklestila... Torej, ko spreminajm, ohranim tudi prvo verzijo za primerjavo.. Hvala, bom.. :)
lp, Ljuba
Ina, sem popravila, tudi meni je tako lepše..:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljuba Rebolj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!