Tisti obcutek, ko se zjutraj zbudim,

Z mislijo, da prides, ker si obljubil.

Ko se z veseljem oblecem zate,

Ter se mi v oceh zaiskrijo iskre srece.

S popolnim nasmehom zaklenem vrata in odhitim k tebi.

In tisti obcutek,

Ko mi sporocis, da te ne bo.

Ko se jutro povesi v najvecjo bedo,

Ko bi se najrajsi preoblekla v trenerko,

In skustrala popolno frizuro,

zavila nazaj v posteljo in prespala dan.

Kot utopicen krog minevajo dnevi,

Prides, ne prides? Zate sem vedno tukaj...

Kje sem pa jaz? 

Kdaj se bom zjutraj zbudila- zase?

Kdaj bom oblekla najlepse krilo- zase?

Kdaj bom rekla DOVOLJ, ne bom vec tvoja lutka?

Prevec te ljubim,

da bi ljubila sebe.

blackangel