psiha mi malo ven štrli ... ? Moja mala ... (pipi ;) hihi

Ne vem ali samo jaz zdaj tako razmišljam, am pak -npr: Jaz (za)pestujem /ostani / v meni

lepo dotikanje, brez manjka ali dvoma ;) kam bo šla puščica ? vprašanje, ki ne potrebuje odgovora,le upanje, če že hočemo ...

lp

Jure

Jure, hvala za sugestijo glede "zdehanja". Bom upoštevala.

Psiha malo ven štrli ... Jaaaa, verjetno res. Ampak naslov je pa tudi Aporia.  Kaj narediti s tistim, kar štrli ven ali želi biti notri ... Kakšno naj bo dotikanje, da ne vsebuje ničesar ne preveč ne premalo. Zagatno? Naj ostane v obliki dvoma - ali upanja. Tvoj komentar pomirja:) Jupiiii

Ko se razgrajujejo vzorci in pričakovanja, ko se, tudi ko bereš to pesem, slečeš v podkožje, kjer nenadoma začutiš hlad potoka in vonj ciklam znotraj in vse poti, ki peljejo od daleč, da se stekajo vate. Pretočnost bitja, ki presega okvir enega življenja: kot bi bilo vsa zgodovina in zemlja in hrepenenje, ki nikoli ne more biti potešeno. Tako se meni bere, izvrsten pesniški jezik, čestitke,

Ana

Draga Ana, najlepša hvala za vživeto interpretacijo in dvojno rdečo:) Lep pozdrav, Jupiter!

Mmmm!

LP, mcv

O, mcv, lepo si me presenetila! Najlepša hvala za glogovo belinko. :) Lp, Jupi!

PS Tudi slike cekinčka okrog ribnika so lepe:)