Odprla sem okno od zunaj,

vstopila naprej.

Prebudila sem nekaj v tebi,

nekaj kar nisi poznal nikoli prej.

Prijela roko sem, ponesla te v svet,

poln ovir in krivičen,

a včasih tako lep, nežen, vesel.

Tvoje oči žarijo, čeprav ne vidijo belega dne,

slikajo podobe in slike katere si poznal poprej.

Korak moj ob tvojem zdaj gre,

moja roka pod tvojo ovila se je.

Greva počasi, iskrenih poti,

za nasmeh, za vdih svežega dne.

V temi vso svetlobo spoznaš,

A po srcu človeka,

Veliko, veliko mi daš.

Barby