Preživetje, ki ga opisuješ, deluje na bralca po eni strani nostalgično, po drugi se spominja vseh tistih čudovitih ganljivih italijanskih filmov s kolesi, po tretji pa se hoče otresti občutka groze in nelagodja, ki nujno pronica skozi zgodbo v pesem ujetega otroštva. In kljub vsemu, gre za preživetje ... Čestitke,

Ana

Da, to je moj hommage talijanskim filmovima iz te ere, ali duboko protkan dijelovima mog vlastitog djetinjstva, obzirom da je Zadar pripadao Italiji sve do 1943. godine, pa su tragovi ostali na sve strane, pa i u duši.

Hvala ti najljepša na čitanju i razumijevanju.

Pozdrav iz Zadra !

Duško