Drevo sem

ki raste od zunaj navznoter

obdaja me

suha skorja

v katero si zarezal

z ostrino ljubosumne pijane mladosti

moji krogi tečejo

od raskavega lubja

do tiste  nežne sredice

kjer tečem zdaj čista kot studenčnica

komaj očiščena kapljic grenkobe

ki so potekle po mojih žilah

takrat davno

ko si hotel vtisniti name

oznako svojine z napačnim imenom

sumničav

da so v mojih listih 

tuji vonji

in da nudim senco drugim

nisi vedel

da se na drevesa ne piše z noži

v njih je že vse molče zapisano

ko ti enkrat ponudijo svoje veje

da te objamejo

in si v njih spleteš gnezdo

Tvoj brat katerega ime si hotel napisati name

je ob pisanju mojega ostal brez sokov in smole

njemu sta sedaj izžgani dve letnici na nek tuj les

niso jih vrezovali

Sin te pride obiskat v nedeljo,

prosi paznike naj bodo prijaznejši kot prejšnje leto.

pi - irena p.