glava polna pepela

Če kdaj med vami umrem

bo to zato

ker sem od žalosti zaprla nalivno pero

še polno črnila in mezečih besed

drenjajočih v tinti mojih žil

Ker moje črnilo je vidno tistemu

ki ga pogreje s širokim pogledom

odpre vrata segajoča od glave do srca in nazaj

Take častim pokrita s pajčolanom navidezne skromnosti

čez požrešne misli

Jaz bi

da vsi prižgejo sveče pod mojim oltarjem

nečimrna

zato bom še packala nedobrodošlice

na umazan papir utvar

le z gosjim peresom

ta dela čudeže

ki jih potrebuje vsak mesija

za široke ljudske mase

Če odmrem kmalu tukaj med vami

ne bo nič narobe

mesij je veliko

da razdejajo tuje templje

V mojem sem zagledala dve bleščeči bitji

na sveže polomljenih stojalih za sveče

iz ust jima je sijala resnica

povedali sta mi v moj mrak

da sem tudi jaz svetloba

zato ne morem umreti

tudi med vami ne

Prijeli sta me za roki

čisto pri tleh smo leteli

težko se je prijemal žar name ničvrednico

v moje temne kotičke

dokler ne počistim sebe

bo tako

A bitji me objemata

zato ne bom pogašena od sebe same

četudi za zdaj le brleča

od ljubezni za vse vas

 

 

pi - irena p.

÷

÷

Poslano:
29. 08. 2013 ob 19:03

To!

imel sem občutek ... zdaj pa vidim, da res; ne da se umreti.

do kam zavihati rokave ? pod slapom-  je vseeno ;)

lp,

Jure

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
30. 08. 2013 ob 03:12

Ja, imaš prav, Jure, res je vseeno!

 

Sijmo naprej.

Lp

Pi

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 29. 08. 2013 ob 18:38
  • Prebrano 746 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 216.2
  • Število ocen: 6

Zastavica