ni marala kletk

 niso je mogli zapreti

 ni hotela v kletki živeti

 ni bila pogosto uvožena ptica

ki z živobarvnimi peresi pometa

semenke z drekci

ko  hreščeči  ponavlja

kar si domači želijo slišati

doobrro juutrro jazknez  … ibrrro jebo si materrrr danes … drragec rreci drragička … piička poveej kakko ti je iime … mojje ime je faaakmirrr …

in še

še in še

le da doma bo smeh

res ni marala kletk

resnično se ni pustila zapret

ni hotela v kletki živet

ni bila redko uvožena ptica

pa čeprav je

z živobarvnimi peresi pometala

usedline fabriškega dima

 ko je sledila svoji senci

ki je čez pasje drekce drsela

po pločnikih še spečega mesta

nedaleč od industrijske zone

in s selivkami navsezgodaj pela

kar tako in čisto po svoje

ne vem ali je to motilo mestne vrabce

ali peteline na ogradi domače hiše

toda prišla sta dvaindvajsetletnika

jo zgrabila za levo in desno krilo

in jo raztrgala na pol

le srce na tleh

je vse

kar  je še ostalo

pretiho poje

se ti ne zdi ljuba colleen

P.S.  prosim ne oziraj se na napake te pesmi še se učim pravilno pisati

        premalo uporabljam jezik saj veš da se človek sam s sabo pogovarja

        brez besed  menda zato da sliši kaj drugi imajo reči

breza