Ovijala sva se

v odejo rdečkastih oblakov

valove prvega

nikoli izgorenega ognja

česal si moje bakrene kodre

s svojimi ljubečimi dlanmi

in pel pesem o irskem dekletu

ki je pramen dala ljubemu

v medaljon srca

Danes jih pokrijem s črno tančico

spletene v kito

zlatih čebulic

z vonjem po neskončnosti

nad jamo se odkrijem

nekje pri začetku solz jo odrežem

vržem na črn les

pokrijem te z njo

meni preko ramen polijejo leta

nov plamen 

in me pokrije

da se  zraste z odrezanim

tam kjer čas ne deli svetov

bova skupaj pod odejo

pi - irena p.