Na tej strani sem jaz,

moje misli

se spreminjajo

v besede,

ki dajejo sliko

in spominjajo na noč,

ko nihče noče več ven,

ko se zapirajo oči

in se sanjajo hrepenenja

ali samo majhne drobcene

ljubke slike,

ki čez dan ne dobijo

dovolj svetlobe,

da bi oživele,

da bi postale žive.

Zato sanjam prva,

še odprtih oči

pripravljam misli,

da zaplavajo

v svoboden prostor,

koder so sanje dovoljene

in celo zaželjene,

ker boljše kot bodo,

bolj sladko bo jutro

še s svežim spominom

ob skodelici kave.

IŽ-lev