Forum

PREVOD: Pi: NEKO CVIJEĆE CVJETA DŽABE

NEKATERE ROŽE CVETIJO ZASTONJ

Obleče najlepšo obleko

in čisto nove nogavice Peggy

zvoni k prvi maši

lakasta torbica odseva

odhajajočo brhkost

v njej zažvenketa

drobiž za daritev

vse ostalo je že dala

dolgih korakov

meri pot

stopi skozi okovana vrata

pogoltnejo jo

v blagoslovljeni vodi

okopa vrhove prstov

pustijo znano sled na obrazu

sede zadaj levo

obred se prične

                                               falzet pojoče govori

 

njen pogled uhaja                                                            desno

                                                                                       na glave brez klobukov

                                                                                       s petelinjimi peresi

                                                                                       v drugo vrsto

                                                                                       peto

                                                                                       šesto

                                                                                       enajsto

                                                                                       štirinajsto

                                                                                       v kakšni po eden

                                                                                       v drugi po dva

žene so na njeni strani

samo v klopeh ob nedeljah

nevednost so kupile za svoj mir

misli pri kuhanju kosila

grehe so pustili pri spovedniku                                        njihovi možje

                                                                                      mali in tihi

                                                                                      ona jih pozna drugače

                                                                                      močne in obljubljajoče

                                                                                      prisegajoče

                                                                                      z lažjo so jo ovijali

                                                                                      da je tatovom podarjala iskrenost

                                                       Amen

prva postoji

pri izhodu brez večne luči

mimo nje ženske in pol

polovijo svoje polikane može

pod roke

ki nosijo domov plače

one dajo ognjišču medlo luč

in vsak dan zloščeno verigo

oni je v sreči

da je juha polna rezancev

ne vidijo

ob brljivi luči

nočejo razsvetljenja

prešibki so

za resnico

 

Pogleda proti torbici

da bi iz nje vzela robec

odsev pokaže trpek nasmeh

farani bodo cel teden čakali

da odprejo srca krščanski ljubezni

 

ona ne čaka več.

 

 

Neko cvijeće cvjeta džabe

 

Obuče najljepšu haljinu

i potpuno nove štramplice Peggy

zvono zove na misu

lakirana tašnica odsjeva

prolaznu ljepotu

u njoj zvecka

sića za obdarivanje

sve drugo je već dala

dugim koracima

mjeri put

ulazi kroz okovana vrata

progutaju je

u blagoslovljenoj vodi

okupa vrhove prstiju

puste znani trag na obrazu

sjedne odzada lijevo

obred započne

 

                                                               falset pjevajući govori                   

njen pogled bježi                                                                                                 

                                                                                                                      desno                                                                                                                                                                                                                                                na glave bez šešira                

                                                                                                                 s pijetlovim perjem

                                                                                                                 u drugoj vrsti

                                                                                                                  petoj             

                                                                                                                  šestoj             

                                                                                                                   jedanaestoj             

                                                                                                                   četrnaestoj             

                                                                                                                   u nekoj po jedan

                                                                                                                   u drugoj po dva

žene su na njenoj strani

na  klupama samo nedjeljom

nerazgledanost su kupile za svoj mir

misli pri kuhanju ručka

grijesi su prepušteni ispovjedniku                                                                   

                                                                                                                njihovi muževi

                                                                                                                     mali i tihi

                                                                                                                     ona ih poznaje drugačije

                                                                                                                     snažnije pune obećanja

                                                                                                                     zaklinjanja

                                                                                                                     lažima su je ovijali

                                                                                                                     da je lopovima darivala iskrenost

                                                                                      Amen

prva zastane

pri izlazu bez kandila

mimo nje žene i po

pohvataju svoje uglađene muževe

pod ruke

što nose kući plate

one daju ognjištu blijedu svjetlost

i svaki dan uglancaju lanac

oni pa sretni

da je juha puna rezanaca

ne vide

uz trepćuće svjetlo

neće rasvijetljenosti

preslabi su

za istinu

 

Pogleda prema torbici

da bi iz nje uzela maramicu

odsjaj pokaže trpki osmijeh

župljani će cijelu sedmicu čekati

da otvore srca kršćanskoj ljubavi

 

ona više ne čeka.

 

Bravo, Pi! To pesem bi lahko pisali tudi po sibirskih tundrah in arabskih puščavah ;-)) ... menim, da so verske in državne inštitucije izvir največjega zla na tem svetu; upam, da mi te izjave nihče ne bo zameril, ker ob tem nikakor ne mislim na vernike niti na tiste, ki ljubijo svojo deželo, kulturo, tradicijo .., le zdi se mi, da bi ves svet lažje zadihal, če se ločnice ne bi zmeraj tako močno povdarjale, da so bolj podobne krvoločnicam, kot lepo ograjenim vrtovom z različnimi cvetlicami našega planeta

lp, breza

 

Komentiranje je zaprto!