ROŽE
Nabiram rože,
da jih položim v hrapavo dlan.
Mame so zmeraj vesele svojih otrok.
Utrgam rdeče in roza odtenke,
najljubši mi so,
morda zato, ker me
spominjajo na toplino
maminega nasmeha.
Na cvetove nasujem zahvalo
in ljubezen,
da so še lepši.
Šopek zasije v njenih rokah,
kakor lestenec
in dan se spremeni v mavrico.
(Monika Čuš, zbirka Sinjina)
rože pa umrejo :(
mama - otroci ... zanimivo sliko slovenskih družinskih odnosov najdem notri - seveda nisem radosten ob tem.
In to rože! Njih, ki znajo
govoriti
zakaj ne?
karkoli drugega -
kaj kar ne
bo bolelo
samo zaradi barv?
svet je res črn
hihi ;)
lp, vse dobro
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Monika Čuš
- 24. 08. 2013 ob 17:26
- Prebrano 616 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 199.95
- Število ocen: 7