NEZNATNA SLED
Moj žarek,
svoboden, neulovljiv,
noče biti nikogaršen,
le zase želi lahkotnost vetra in prostost neba.
Ko že mislim,
da ga imam v dlani,
se izmuzne med prsti sredi noči,
ko zvezde še spijo.
Nato neznano kam oddrvi,
da za njim ostane le še neznatna sled na stezi…
(Monika Čuš, zbirka Sinjina)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Monika Čuš
- 24. 08. 2013 ob 17:28
- Prebrano 571 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 211.9
- Število ocen: 6
