včeraj

grmi. 
joka žalostno nebo,
spet igra tisto melodijo.

 

prišla je deklica in bil sem v raju,
cvetele so rože,
kot da smo v maju.

 

odšla je stran,
boli srce,
krvava mržnja.

 

vse je črno
vse brezveze
vse bila je laž.

 

kje si zdaj?
kje si ti, svetloba moja?
kje si ti goreča želja?
kje si ljubezen?

 

joka žalostno nebo, 
pozabil sem tisto melodijo.
in spet in spet

 

noči so dan in dan je noč
vse brez smisla
vse brezveze

 

ti si tam, jaz sem tu
sva in nisva
v srcu eno, razdvojeno.

 

kaj naj ti povem? 
kako naj razložim: ne maraš, nočeš.
boli in trga, neusmiljeno in grobo.
do konca...

Telperion

÷

÷

Poslano:
24. 08. 2013 ob 18:30

kaj pa če rečem takole: da dobimo pol:

vse je belo
vse povezano
prav res, je vse ... nemogoče
je biti laž

?

pesmi dajmo levo in desno krilo, če pa že ima obe ... očesi - si lahko umislimo poiskati tretje, kurje ... ne uporabljajmo samo polovico glave ali polovico srca - če ne zmoremo celot; predlagam bypass, oziroma alterpass - zvežimo polovici kar skupaj - takrat bomo v glavo dobili še nekoga, ki nas ima rad ;)

za poskusit, da ne bomo plavali v lastni slini, res je nimamo dovolj, da bi stilu lahko rekli kakorkoli drugače kot  mrtvak. uporabimo vse življenske tekočine, tudi solze - sploh na začetku nam kar dobro lahko pomagajo ...

keep the sun up ;)

lp,

Jure
 

Zastavica

Telperion

Poslano:
28. 08. 2013 ob 17:53
Spremenjeno:
28. 08. 2013 ob 18:03

Jure,

hvala za kometnar. Cenim vsako mnenje, vendar...ne išče se umetniški presežkov, ne išče se pohval, ne išče se kaj je prav in kaj narobe. To kar je, je prav. 

Verjamem, da iz nekega drugega zornega kota, iz neke druge perspektive, izgleda drugače in malo za dodelat. 

Eden joka, drugi pije, tretji riše/poje,...Jaz sem zapisal misli, tegobe in mučnost. In da, sonce še vedno sije, rože še vedno cvetijo in vse ima še vedno smisel. Kako nastajajo dela, ki jih z veseljem preberemo, poslušamo, pogledamo? Nikoli iz čiste sreče. Vedno iz frustracije, tegobe, iz potrebe po izražanju, potrebe po svobodi misli...

Saj razumeš.

 

Zastavica

÷

÷

Poslano:
28. 08. 2013 ob 18:07

ja. moje besede so v sedlu, včasih jim noge sežejo do ostrog, pa zato, prehitim samega sebe. nič hudega. vse dobro :) Razumem. morda pa se lahko kdaj zgodi tudi iz sreče npr: za tole si upam trditi, da je stvar čistega pogleda na svet, in nima muke v sebi. z naslovom, ki pri meni vedno prine na vrsto zadnji - z njim dobi nekaj tonov ... a vseeno gre za razigranost in sposobnost videti le lepote ;) hi

jupiii

lp,

Jure

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Telperion
Napisal/a: Telperion

Pesmi

  • 24. 08. 2013 ob 10:41
  • Prebrano 650 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 197.41
  • Število ocen: 7

Zastavica