ne morem pisati

prekleto

pravijo, da iz mene ne bo nič več

da je moja cesta izprana

na njej ni več raznolikosti

da so kamni ob njej molčeči

molčeči?

mavrično molčeči kamni v moji duši?

zmleti v zdrobovino barvnih nitk

viseče mreže pajkovinastih nians

dolgorasle smreke v pikastih oblekah

obcestni jarki makovih polj

obrisi hiš v ciganskih krilih

smejoče čebele med sončevimi pegami

retuširani oblaki v prozornih srajčkah

sivkino polje med zlatimi kodri

ali slišiš

kako kričijo barve

kako grdo jezikajo

preklinjajo in se krohotajo

skrite v pahljačo jezika

Silva Langenfus