Forum

PREVOD: Danja Đokić: PESEM V ZAMUJANJU

Pjesma u kašnjenju

 

ono što pamtim
bilo je jutro
prvo probuđeno
neisplakanim snom

 

i košulja na vješalici
grleći me jučer
što je ostavila trag
na mojim usnama

 

nevješto nanesene
riječi od karmina
kao kuglice sladoleda
isparene kaosom
(vreline od oka
 baš onako
u neizbježnosti)

 

i sve to kao
izmaknuto tlo
jer sam ti tabane
držala u dlanovima
ispruženim
na kazaljkama smisla
promašeno
dodirujući nebo

 

nakon što je netko
zagriženo u bijesu
pucao na noć
u meni se nešto
pomaklo
u promaknutosti

 

istog trenutka
i suzom odbjeglom
moralo se razdaniti

 

Pesem v zamujanju

 

tisto česar se spomnim

je bilo jutro

prvo prebujeno

z neizjokanim snom

 

in srajca na obešalniku

ki me je včeraj objemala

je pustila sled

na mojih ustnicah

 

nevešče nanesene

besede s šminko

kot kroglice sladoleda

izhlapele v kaosu

(vročine izmerjene z očesom

prav tako

v neizogibnost)

 

in vse to kot

izmaknjena tla

ker sem ti stopala

oprijemala v dlaneh

iztegnjenimi

v kazalce smisla

napačno

se dotikajočimi neba

 

potem ko je nekdo

v vnetosti besa

streljal na noč

se je v meni nekaj

premaknilo

v zgrešenosti

 

istega trenutka

se je s prebeglo solzo

moralo zdaniti

 

Komentiranje je zaprto!