Če bi bila maček,

bi imela devet življenj,

če bi bila maček,

bi me lahko vrgel

skozi okno,

pa bi ostala cela,

če bi bila maček

bi me lahko

več kot enkrat ubil,

a bi še vedno

živa vstala

in zbežala

drugim življenju

naproti.

Lahko bi me tepel

do smrti,

a ostalo bi mi še.

Videla bi v temi

in zlahka bi ti ušla,

imela bi instinkt nevarnosti

in preden bi mi storil kaj,

bi se izmuznila

in odšla.

Ko bi mi bilo lepo,

bi ti ležala na kolenih

in z veseljem predla,

tako bi vedel,

da mi je res lepo.

Ko bi začutila nevarnost

bi dvignila počasi rep

in vedel bi,

da slutim.

Ne bi jedla broketov,

so presuhi,

jedla bi s teboj,

čeprav pod mizo,

tu pa tam bi mi lahko

spustil kakšen kos mesa,

da bi me spravil v dobro voljo.

Zdaj veš, da sem vesela

samo takrat,

kadar polglasno pojem

pesem, ki ji ne vem vsebine,

le drobno melodijo,

ki jo ponavljam vztrajno

in me dela srečno.

Če bi bila maček,

ne bi umrla takoj

in ne bi za vsako

zamujeno življenje

jokala in se kesala,

padla bi

in znova cela vstala.

Stala bi ti ob strani

in nikomur ne bi dovolila,

da te rani.

Ampak veš,

samo eno življenje imam

in ena sama odločitev

me lahko uniči

in je konec zgodbe.

Do smrti.
 

IŽ-lev