tvoje besede
sovražne in težke
kot kopje prebadajo mi srce

ni te tu
daleč si, predaleč
pa vseeno te pogrešam

tavam neusmerjeno
brez cilja, brez moči
in kompas poti ne najde 

ko spomim se besed
utrip se dvigne
zbudi se v meni zver

takrat, oh joj takrat!
poženem se v napad
na pol v strahu, na pol junaško

zver v meni bi ubila, 
drugi jaz bi prizanesel
kaj sledi, ne vem...

zavlada se vihar
prične se boj, ki sploh ne obstaja 
boj z nasprotnikom, ki ga sploh ni

ujet v lastni koži
in nemoči
ujet v ternutku, ki ne mine

čez čas se boj  poleže
solze zalijejo oči
preplavi me spomin na tebe

spomin na smeh in srečo, 
spomin na upanje in sanje
spomin na pesmi najine

pogrešam te še bolj in bolj
vzklije želja po bližini
varnosti in toplini 

spet se spomnim trenutkov 
ko sem komaj čakal, da te objamem 
in pritisnem usta nate,

ko sem komaj čakal
da prepoji me vonj po tebi,
da prevzame me toplina.

pogrešam te...

Telperion