Sonce Soncu

Ti prinesem zajtrk v posteljo,
ljubljena moja, pospravim, ko
poješ, čez dan bom senca tvoja,
bom s tabo, kamorkoli greš, mi
ne ukazuješ, in jaz tebi ne,
je samoumevno, tako pač je.
Opereš moje srajce, hlače,
majice, me pobožaš po laseh,
te poljubim nežno in vrneš
mi nasmeh ...
Življenje ni igranje, življenje
je živeti sanje, se boriti zanje,
življenje je nič in vse, življenje,
zame, zate, nama to dogaja se ...
In če bova pokleknila kdaj,
kdaj na tleh, morda nikdar,
morda prav zdaj in če bova
kdaj na koncu, vem, da
najin bo edini greh,
da bila sva Sonce Soncu ...


gabriel stormer

gabriel stormer

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

gabriel stormer
Napisal/a: gabriel stormer

Pesmi

  • 21. 10. 2008 ob 21:49
  • Prebrano 1644 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 668
  • Število ocen: 20

Zastavica