tako dolgo izurjen

korak v nič

med nama

že zdavnaj

nepriznan

ogenj in voda

sta pod pritiskom

odstranila pepel

in razpustila ognjišče

ti pa se še sprašuješ

kako je mogoče

da mi je beseda

kot odrešitev

vendarle odjadrala

daleč stran

skrita

saj je le tako

sploh lahko trajala

(z optimizmom kot

notnim ključem upanja)

moja misel

kot tvoje jamstvo

propadlega jutra za jutri

v razhajanju pojmov

odhajanja in ostajanja

v ponorelem ritmu

še preučujem

lutko iz glasbene skrinjice

ki bi lahko z odzvanjanjem

v biti bila

Aska brez svojega (z)vo(l)ka

v moči dojemanja

kot sprožilec besa

v poslednjem kadru

pregledanega konca

z naklepom

Marko Skok - Mezopotamsky