Ti imaš svojo dolgo in

ozko njivo

nepreorano že nekaj pomladi

ogradil si jo

postavil mejo

da se te ne more nič dotakniti

ne vem ali zato

da ti ne pomendrajo vzklitih želja

ali zato da jih ne rani plevel

jaz imam vrt

omejen s pisanim trakom

poln starih odcvetelih rožnih grmov

in majhnih gomilic za tiste

ki so odšli

s klopco za sanjarjenje

pod njo leži listje

davnega cvetenja

daj, greva na nikogaršnjo zemljo

da se vidiva

podrla bova ograje

razširila tvojo njivo

jo preorala do mojega vrta

žažgala izkopane okostnjake

posula plevel z iskrenostjo

naredila gladko potko

da želje dobijo prostor

in se nagnejo v moj vrt

kjer bova posadila nove grme

sedla na klopco

zadovoljna gledala čez obzorje njive

ko bo šumela jesen

sonce zahajalo

in ptice ne bodo hotele odleteti

zaradi lepote

pi - irena p.