Dan

se je spremenil

v noč,

v čas za poezijo,

v pesem,

ki bo dočakala jutro

in izpovedana, napisana,

morda tudi prebrana.

Ne vidim metuljev,

vzela jih je noč

in sonce je daleč proč,

le nočni hlad

me spremlja

v mojih mislih,

v katerih domujejo

besede,

da se izpovedo.

Kakor v spovednici,

kjer ni dovoljeno lagati,

ker za kazen

moraš preveč zmoliti,

ker je župnik

pri grehu neizprosen,

hoče resnico,

samo golo resnico,

brez lažnih oblek

in barvastih ličil,

ki prekrivajo žalost

in včasih veselje.

Ne lažem če povem,

da pogrešam

tiste dni,

ko si me še držal za roko,

ko si mi obljubljal ljubezen

in jaz nič drugače.tebi

a čas je odšel,

nama za nekaj časa

dal slovo

in obljubil, da znova pride,

da znova objame

lačno dušo,

da jo nahrani.

IŽ-lev