Zaradi vseh strahov

ki se porajajo v meni

in si podajajo kljuko vrat

mojih misli

se zmeraj obračam

čez ramo

s krčem v želodcu

če se uresničijo

naredijo dneve

plodne le za temo

Naj grem na postajo

jih vržem pod vlak

da se razpočijo

razblinijo

med paro

ki hušne iz lokomotive

čezme

mirno

prazno

hladno

Raje bom zatrla

njihovo spočetje

z dobro mislijo

naredila vrata brez kljuk

ali jih zvrnila

v jarek zavrženih

in večnega ognja

njih ki so votli

a odzunaj jih ni

tako mi bog pomagaj

v boju s temi

mlini na veter

ne pišem se Karenina

pi - irena p.