spet sem na poti
srebrne iskre pršijo iz luči
in padajo v katranasto noč
mehka tla se lepijo
na podplate in
škrlaten veter piha
skozi kodraste lase
tišino predirajo
upajoči klici škržatov
in ostre misli
zavijem v temno hosto
po ozki prašni poti
posuti z iglicami
in ptičjimi spomini
pot je dolga
in žejen postajam
gozd se izlije
v ocean
mesečina spet
prisesa moj pogled
in mi izdolbe lobanjo
žejen sem
a voda je slana
zaplavam
do jutra
in grem
na vodo
Zanimiva pesem, taka, sanjana. takoj mi je zacingljalo in sem se spomnila na tole podčrtanko:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/84212/b
(seveda ne po temi, pač pa po načinu, ki je skoraj identičen :)))
lp, lidija
Res mogoče malo spominja na tisto ja, predvsem zaradi efekta zaključka :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: prašeg
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!