Spočetje*

veter seje svit
mlada luč podrhteva
jutranjici čez obraz
 

zadnji zavesljaj  lune
ogrinja klic prepelice

 

travnik sanja roso
njen vlažen poljub

 

v preddverju postava dan
na prosojen strop
prižiga sonce

 

modrina
zasije
v širok nasmeh

Lea199

 1 2 3 > 

Peter Rezman Perorez

Poslano:
15. 08. 2013 ob 02:36

Pa sej je fajna, no. Samo... tudi nocoj, ko sem nekako našpičen za podčrtavanje, sta vsaj dva "i"-ja na koncu preveč.

Dej mal premeč verze, da bojo zlezli tisti žeblji nekam noter in bo ostalo bolj mehko.

;)

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 08. 2013 ob 10:08

Hvala Peter, 

hm, vem, da ni prav fanj. Sinoči sem bila "naspičena" (v slabem pomenu besede). Zunaj je zavijala burja in morala sem si "naslikati" jutro po svoji meri. Seveda sem to počela direktno na forum, brez vsakega piljenja. Le naslov sem spremenila (po moje na slabše). Prej je bil Spočetje.

No, sedaj sem na hitro "likvidirala" ije ;)))  Tako:

 

prepeličji klic
in glas petelina
z odročne kmetije


zvezda jutranjica
prebledeva
 

luna vesla
nizko nad zahodom


dan postava v predsobi
s prstom na stikalu
prižiga sonce


mlada luč podrhteva
 

odprto nebo 
zasije
v širokem nasmehu

Morda:

veter seje svit

luna vesla 
nad zahodom

prepeličji klic
in glas petelina
z odročne kmetije


dan postava v predsobi
s prstom na stikalu
prižiga sonce


mlada luč podrhteva
 

odprto nebo 
zasije
v širokem nasmehu

 

Rada imam opozorila, nasvete ne glede na podčrtanje sem zanje vedno hvaležna. Zelo bom vesela povratne informacije; o novem prvem verzu, premetanju kitic in kaj misliš o naslovu. Hvala!

Lp, Lea

P.S.: Morda se vrnem in še kaj dodelam, žal trenutno nimam časa.

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 08. 2013 ob 10:23

uf, so težave s popravljanjem objave :(  komentarjev se že dolgo ne da popravljat :(

 

veter seje svit
zvezda jutranjica
prebledeva

luna vesla
nizko nad zahodom

prepeličji klic
in glas petelina
z odročne kmetije

dan postava v predsobi
s prstom na stikalu
prižiga sonce

mlada luč podrhteva

odprto nebo 
zasije
v širokem nasmehu 

Še vedno je sem ter tja, kašen žebelj. Peter, ti kar povej brez dlake na jeziku. 

Hvala!

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 08. 2013 ob 14:54

Tako Peter, pilila sem med kuhanjem. Nihče se ni zastrupil, tudi gospoda Smoda ni bilo mimo ;))))

Sedaj je veliko bolje (čeprav bi se dalo še kaj spremeniti, vedno se da). :)

Naslov sem spremenila v prvo varianto.

Upam, da te žeblji niso preveč popikali in prideš ponovno mimo. Vesela bom povratne informacije. Hvala!

Lp, Lea

Spočetje

veter seje svit
mlada luč podrhteva
jutranjici čez obličje

luna vesla
tik nad zahodom

na sosedovem dvorišču
kikirika petelin

polje se ogrinja
v prve klice prepelic

v predsobi postava dan
s prstom na stikalu
prižiga sonce

odprto nebo
zasije
v širok nasmeh 

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 08. 2013 ob 15:03

ker se komentarja ne da popravljati, še dva drobna popravka:

na sosedovem dvorišču
zakikirika petelin

polje se ogrinja
v prve klice prepelic

dan postava v predsobi
s prstom na stikalu
prižiga sonce

odprto nebo
zasije
v širok nasmeh 

;) 

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
15. 08. 2013 ob 21:57

Tole je bilo zame zelo poučno pomaganje. Ko si človek/pesnica pomaga sama, je itak največ vredno.

Tisto, kar se mi zdi v sedanji fazi nekako najbolj dragoceno, je občutek, da je "jezik" v pesmi sedaj veliko bliže "vsakdanjemu" govoru, v katerega je zapredena poezija. 

V bistvu si (sebi, meni in cenjenemu občinstvu, če ga kaj mava) dokazala, da se pesem lahko vedno še "popravi", ... ali pa tudi pokvari. Za kar je pa treba včasih hudo komplicirati, a tebi to ne gre, zato se mi zdi sedanja "faza" boljša od nočne. 

Res.

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 08. 2013 ob 22:40

Hvala Peter, tvoj komentar sem tudi tako razumela (kot pomaganje). Že zjutraj sem ti napisala, s to "pesmijo" sem si želela naslikati lepo jutro (v resnici sem ga imela in še lep dan za povrh, to je seveda že druga zgodba).

Hvala tudi za pohvalo, ki jo iz tvojega komentarja lahko razberem.

Seveda se tako pesem, kot zgodbo, se da dodelati in pokvariti prav tako. To že dolgo vem in oboje počnem, čeprav bi rada samo popravljala ;))) Ana me je naučila hraniti prejšnje verzije, kar je v redu. Če ga polomim, čez čas začnem znova. V bistvu "kompliciram" za pesem, ki mi veliko pomeni (taka je bila Školjka). Vem, da se tudi pri tej da še kaj dodelati. Mislim, da se je tudi ponovno lotim (a danes res nisem imela časa). Morda ga bo več v "nočni izmeni".

Strinjam se, da je ta "faza" boljša od sinočnje.

Hvaležna sem ti za komentarja, ki sta iskrena in dovolj kratka, da nimam težav pri razumevanju. 

Ko bom kaj dodelala, bom tudi komentirala (tako boš lahko videl, kaj in kako sem počela). Kdaj to bo, ne vem, morda že jutri ali čez nekaj mesecev (tudi to se mi je že zgodilo) ;

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
16. 08. 2013 ob 15:14

No, pa sem oddelala "nočno izmeno", žal zjutraj ni bilo časa za pesem.si. Upam, da so popravki ostali v vijugah sivih celic ;)

sedaj:

Spočetje

veter seje svit
mlada luč podrhteva
jutranjici čez obličje

luna vesla
tik nad zahodom

na sosedovem dvorišču
zakikirika petelin

polje se ogrinja
v prve klice prepelic

dan postava v predsobi
s prstom na stikalu
prižiga sonce

odprto nebo
zasije
v širok nasmeh 

popravki:

veter seje svit


mlada luč podrhteva
jutranjici prek lic

luna vesla
tik nad zahodom

na sosednjem dvorišču
zakikirika petelin

polje se ogrinja
v prve klice prepelic

dan postava v preddvirju
s svetlobnim prstom
prižiga sonce

nebo zasije
v širok nasmeh 

Tako, mislim, da je to to. Seveda se da še piliti in izpiliti. Kdaj in kako? Bom videla sproti. Prsti me srbijo, da bi globlje zarezala v zadnji kitici. A nisem prepričana, zato počakam, da ideja dozori. Časa za popravljanje je še veliko.

Tudi tokrat bom vesela tvojega mnenja, če ne utegneš, pa se priporočam, za še kakšen komentar ob kateri drugi objavi. Hvala!

Lp, Lea

P.S.: prepričana sem, da občinstvo imava, in da se je kdo, česa naučil iz tvojih komentarjev. Sama jih vedno spremljam in skušam iz njih pridobiti nova znanja. Žal, pa mi je, da nekateri brišejo tako komentirane pesmi in jih na novo objavljajo, kar je škoda. Komentarji urednikov so zakladnica nasvetov/znanja, ki marsikomu lahko pomagajo.  

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
16. 08. 2013 ob 15:54
Spremenjeno:
16. 08. 2013 ob 16:00

Vaju spremljamo, no, vsaj jaz. Super, super, super. :) Konstruktivno! :)

Zastavica

Lea199

Poslano:
16. 08. 2013 ob 15:59

še dva "nebistvena" popravka: 

jutranjici preko lic

kikirika petelin

Zastavica

Lea199

Poslano:
16. 08. 2013 ob 16:38

ostaja:

jutranjici čez obličje

ker se mi ne bere dobro

Zastavica

Lea199

Poslano:
16. 08. 2013 ob 20:50

Tako, mislim, da je pesem dodelana:

Spočetje

veter seje svit


mlada luč podrhteva
jutranjici čez obličje

luna vesla
tik nad zahodom
 

polje se ogrinja
v prve klice prepelic


na sosedovem dvorišču
zakikirika petelin

v preddvirju postava dan
s svetlobnim prstom
prižiga sonce

nebo 
zasije
v širok nasmeh 

Peter hvala za komentarje/spodbudo.

Lp, Lea

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
17. 08. 2013 ob 05:34

Saj ne rečem. Saj ne rečem.

Ampak, če že imaš voljo, zakaj je ne bi izkoristila....  Še posebej če še nisi zadovoljna. Konec koncev v poeziji tudi vraževerje nekaj šteje in sedmico je treba vedno upoštevati. (To je eno tako moje intimno pesniško "pravilo", ki ga je znanstveno težko utemeljiti...)

 

Med izjemnima verzoma: veter seje svit // v širok nasmeh... (preberi si ju skupaj na glas in slišala boš njuno magijo!!!!)...  imaš celo vrsto impresij:

1.podrhtavanje luči;

2. jutranjice na licu;

3. luna vesla

4. klic prepelic;

5. kikirikanje;

6. dan tik pred zdajci;

7. prižiganje sonca;

8. sijanje neba.

A vidiš, da imaš eno preveč. ("Moje" "pravilo" je aksiom.)

Morda jih imaš preveč pet, da prideš do 3. ali pa je ena premalo do 9. In tega si nisem izmislil jaz. To so pač ljudska števila. Le zakaj? Le zakaj so "ljudska? (Malo provokacije nikoli ne škodi...)

Lahko jih (impresije) potegneš skupaj za stopnjevanje silovitosti pojava. Na primer:

zadnji zavesljaj lune / ogrne klic(k) prepelice - - - seveda na videz izgineta "zahod" in "polje", ampak luna po zadnjem zavesljaju (kakopak) zaide v (lunin) zahod in prepelica seveda ni zalotena v mestni urbanosti jutranjega veselja nad svežimi žemljicami za vogalom, temveč roso jutranjega polja... (... pa ti rose niti nisi omenila, he he. Le od kod zdaj meni to...?)

Nikad kraja... ti rečem. cool  

 

 

 

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 08. 2013 ob 16:17

Super Peter, vesela sem tvojega ponovnega komentarja, res je: "Saj ne rečem."
Ne, nisem še zadovoljna, čeprav je veliko bolje kot na začetku. Zanimivo, da sta tudi meni prvi in zadnji verz izjemna.

Hm, ja, zakaj bi moralo biti vse znanstveno dokazano. Po drugi strani pa, ljudska števila, verjetno je nek vzrok, da so in da so se ohranila. Bom malo razmišljala v to smer (štela). :) In poskušala, verjetno več variant, saj se vedno lahko vrnem na začetek ;).

Trenutno samo še; rose ni ker je veter ;). Verjetno boš rekel, da sem spet preveč na realnih tleh. Toda moj "problem" je ravno v tem, da živim na vasi (otroštvo sem preživela na samoti, v hiši ob potoku, na dvorišču je rasel hrast). Trenutno živim na pobočju nad Vipavsko dolino in kadar zapiha burja, roso lahko le sanjam. In ker je v prvem verzu: veter seje svit, sem se prisiljena odpovedati rosi. Vetru se nočem, ker mi  tisti verz veliko pomeni, torej ne bo rose. Pa tako rada bi jo vpletla v pesem (razmišljala sem, da bi bil rosen prst namesto svetlobnega).

Vsega ne moremo imeti ali ne ;)

Hvaležna sem ti, da si si pripravljen vzeti čas zame.

Ko kaj pogruntam napišem :)

 

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 08. 2013 ob 09:57

Samo na hitro nočna razmišljanja; zakaj bi se odpovedala rosi, če jo lahko sanjam?

senožet/travnik sanja roso  (tu verjetno zmaga travnik - tako dobim nekaj erotike )?
njen vlažen/svež poljub

Jutranjici spremenim obličje v obraz ( hvala za namig, tako preprosta in velikokrat rabljena beseda, pa se je nisem mogla domisliti ;) ).

Luno in prepeličji klic združim, ker je tvoja ideja super.

Sedaj se moram nečemu odpovedati, da mi ostane sedmica. To je kikirikanje. Torej se bom tej najbolj vsakdanji impresiji odpovedala (kar mi niti ne bo težko ). 

Precej sem premlevala okrog predzadnje kitice. Najprej sem pomislila na: 

v preddverju postava dan
za mirnim leskom/lesketom
se prižiga sonce

Vendar ne, ker se bo potem vsa pesem tako lesketala/svetila, da bova ob njej oslepela ;)

v preddverju postava dan
na nevidno steno
prižiga sonce

Bi bilo tako bolje? Sama mislim, da.

Zdaj ostane še zadnja kitica. Nebu lahko dodam pridevnik (jasno, modro, sinje, poletno, odprto raje ne ). Ali še veliko bolje:

modrina/sinjina/jasnina
zasije
v širok nasmeh

Morda popoldne zapišem pesem z vsemi popravki, da jo preberem in "slišim" njen zven. 

Hvala!

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 08. 2013 ob 10:14

hm, kako je s klišejskim poljubljanjem, če to počne rosa? ;)))

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
18. 08. 2013 ob 11:53

Pravi Tea nekje, da klišeji niso nujno slabi.... Če le vemo, zakaj so tam, kjer so. (In se strinjam s Teo....)

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 08. 2013 ob 15:54

Lepo Peter, se vama pridružim :)

Sedaj bom poskusila napisati, v sivih celicah sem pripravila dve varianti (zraven še eno s tremi impresijami, a bi zaenkrat poskušala dodelati daljšo obliko).

Spočetje 1

veter seje svit

travnik sanja roso
njen svež poljub

mlada luč podrhteva
jutranjici čez obraz

zadnji zavesljaj  lune
ogrinja klic prepelice

v preddverju postava dan

za prosojno steno
se prižiga sonce

sinjina zasije
v širok nasmeh

Še vedno imam nekaj problemov s prižiganjem sonca. Zato ga poskusim izpustiti, saj tisti širok nasmeh pomeni med drugim tudi sonce. Druga varianta je precej okleščena, zato ji bom verjetno dodala še tretjo.

Spočetje 2

veter seje svit

travnik sanja svežino rose

mlada luč podrhteva
jutranjici čez obraz

nekje zakikirika petelin

zadnji zavesljaj lune
ogrne klic prepelice

v preddverju postava dan

sinjina zasije
v širok nasmeh

tako imam dvakrat po sedem impresij. Mislim, da bo tretjič ravno prava.

Spočetje 3

veter seje svit

travnik sanja roso
njen svež poljub

mlada luč podrhteva
jutranjici čez obraz

nekje zakikirika petelin

zadnji zavesljaj lune
ogrne klic prepelice

v preddverju postava dan

sinjina zasije
v širok nasmeh

Osebno mi je najbolj všeč prva inačica, vendar me nekoliko moti predzadnja impresija. Nisem prepričana, da je sedaj dobro podana. Druga je precej okleščena. Tretja je spet boljša, a še vedno imam pomisleke, raje bi namreč odstranila petelina, kot sonce. Verjetno samo zato, ker imam rada sonce. Hm, in zato ker je petelin v urbanem okolju živeča žival, sonce pa je del vesolja. Sicer je res to prisotno še v nasmehu zadnje kitice. 

Mi lahko napišeš svoj pogled (no, morda samo namigneš?)

Upam, da sem prav štela, in da nisem izpustila preveč črk (zalo težko kopiram, zato sem vse ponovno tipkala)

Hvala!

LP, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 08. 2013 ob 20:33

Sinjino spremenim v modrino.

V prvi inačici bi šlo: 

za prosojno fasado
prižiga sonce
 

Če ostane petelin je potrebno na sosedovem ali na sosednjem dvorišču.

Hvala!

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
19. 08. 2013 ob 09:33

v žlebovih/ob soju svita/na strehi vrabci (burno)preigravajo Mozarta ;)

nisem se trudila, nič iskala, preprosto rodil se je haiku, ki ga seveda lahko zapišem tudi v prostem verzu.

Zgornje komentarje bi z veseljem popravila, žal ne gre. Novega napišem, ko bom imela dovolj časa. Je zamudno, ker se niti kopirat ne da ali bolje skoraj ne da, nekje vsak 50 poskus uspe. Ne pomaga menjati brskalnik, fiksati ali moliti tudi ne ;)

Zastavica

 1 2 3 > 

Komentiranje je zaprto!

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 14. 08. 2013 ob 22:20
  • Prebrano 3896 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 388.7
  • Število ocen: 11

Zastavica