Rodil sem se pripravljen

brez posledic prejšnjih življenj

čakam na val da odnese me na odprto stran

daleč od mojih skal … tja nekam stran

Ne maram jih preveč so spolzke

in tako težko jih lovim v mrežo varnega

a vseeno jih ljubim sovražiti, to je v načrtu

preko levega ramena se mi cilj odkriva 

Ali berem prav ...

Edina prava smer je stran nazaj

moje polje znanega je zraslo

med ruševinami otroških igral zato

sem danes  doma samo po šestnajstih

Deljeno z dva je dnevna doza ur 

ko me odpadna voda

buta ob skale z vsemi svojim lažmi

in z vsakim udarcem se v polžu lepi glas

MORAŠŠŠ....  MORAŠŠŠ.... 

NE ni mi treba a še vedno vsak dan stopim 

Pred val in svoj obraz nastavim 

ostrim lažem svojih skal samo zato

ker se jih bojim zapustiti

Vem da brez okov ne znam plavati

ker kje kdaj in kaj bo potem 

v razpoke se ne zlivam ker ne znam so

dlani prestare za korake nove

Tu ležijo spisi preteklih sekund  kot so

Večnih  60 59 61 ... 

črne zastave ljubijo nazaj

a jaz še vedno čakam ... njo

Njo iz zvezd poslano 

vidimo jo tako blizu tu

v ogledalu desno spodaj kjer

berem podnapise svojih misli ... da vidim jo ...

Sprašujem VAS ... 

Ali v njenih laseh dišijo skale 

Ali tudi ona v sanjah  beži

Čez jezera osame, sama 

Ali se tudi njena dlan zapre

vsakič ko začuti spenjene valove

ki ji ljubijo nart samo zato da ne odide

Pa jo prosim in kličem v svoj vrtinec

Ostani, ti valovi niso valovi kot jih ti poznaš 

vsak sedmi val sem jaz in vsak sedmi val odnese

košček tebe na drugo stran, ostani

Služiš mi kot vrv po kateri tako rad hodim

samo zato ker vem da bom padel

in ko se bom poskušal ujeti v tvoj ritm 

bom padel spet ...

Ljubim tvoje skale ker so skladne z mojimi spomini in pesmijo o tebi

ne moreš v moje krošnje ne trudi se leteti

tu je prostor le na eni veji le za ene sanje

tu je prostor zame ... samo zate

S.R.